Alge in plesni - Pomoč in nasveti

Alge se razmnožujejo z vetrom in je zato z njimi treba računati vsepovsod. Predpogoja za njihovo rast sta vlažnost in svetloba. Velika večina alg stalno živi v vodi. Nekatere alge pa (pre)živijo izven vode. Vlago črpajo iz zraka (padavine, vodna para) – “zračne alge” ali aerofiti. Prehranjujejo se večinoma z ogljikom in dušikom, ki ju črpajo iz ogljikovega dioksida (fotosinteza) in dušikovih spojin v zraku.

Ogljik je eden bistvenih elementov za razvoj in rast alg. S pomočjo fotosinteze pridobivajo ogljik iz CO v zraku. Nekatere modre alge uporabljajo dušik iz zraka. S pomočjo svetlobe oz. sonca in ob uporabi vodika iz vode predelujejo in izkoriščajo enostavne anorganske spojine.

Glavni vzrok za nastanek oziroma razvoj plesni je prekomerna vlažnost materiala. Iz strokovne literature je znan podatek, da že relativna vlažnost med 80 in 85 % zadošča za razvoj plesni. Določene vrsti plesni lahko preživijo v zelo izsušenem stanju in tako čakajo na nastop ugodnih razmer za ponoven razvoj.

Temperatura na površini gradbenih elementov odločilno vpliva na rast in vrsto mikroorganizmov. Že najmanjše temperaturne razlike so lahko odločujoče za njihovo rast. Nastanejo lahko pri vsakršni temperaturi, najbolj pa jim ustreza temperaturno območje med 0 in 40 stopinj celzija.

O pojavni vrsti mikroorganizmov odloča pH vrednost; v visokoalkalnem območju niso obstojni. Najboljši pogoji za rast so v pH vrednosti med 4,5 in 6,4. To pomeni, da jim najbolje ustreza kislo okolje.

Čeprav so vse strani fasade določene zgradbe izdelane iz enakega materiala, se lahko zaradi razlik v vlažnosti in temperaturi na posameznih mestih pojavi rast alg in plesni. Posebej ogroženi predeli so severne in vetrovne strani, podzidki, senčne lege itd. Pojav alg na gradbeni konstrukciji je praviloma znak previsoke vlažnosti materiala, njegove površine in hitrosti osušitve.

Okolje in geografska lega imata vpliv na morebitno rastje. Ugodno deluje tudi bližina voda, jezer, rečnih korit, kompostnikov, kmetijsko obdelovalnih površin, kot tudi neposredna bližina drevja in grmovja ter osenčenost, megla in senčne lege.

Vplivni elementi:

• orientacija fasade
• zasenčenost, zavetrje
• nadstreški in ostali elementi na fasadi
• škropljenje ob padavinah
• bližina dreves, vodotokov, …
• stopnja toplotne zaščite fasade (vrsta in debelina zaključnih slojev)
• načrtovanje in izvedba detajlov
• razpoke na fasadi
• struktura fasade
• konvekcija vodne pare (okna)
• pogostost megle – lokalno vreme

Eden izmed razlogov zakaj se na starejših objektih niso pojavljale alge in plesni na fasadi v takšnih obsegih kot danes je bil ta, da na objekte niso vgrajevali toplotne izolacije. Ko so v mrzlih obdobjih ogrevali notranje prostore, je toplota prehajala skozi steno in ogrevala ter posledično sušila zaključni sloj in tako eliminirala primarni pogoj za nastanek alg in plesni - vlago.

Stanje na sliki spodaj: levo: fasada brez izolacije desno: fasada z izolacijo

Toplotna izolacija, ki pomeni ugodnejšo bivalno klimo v notranjih prostorih, v hladnem obdobju preprečuje prehod toplote iz notranjih prostorov do zaključnega sloja. Vlažni zaključni sloji se zato počasneje oz. sploh ne sušijo. 

Ta podaljšan čas sušenja ob omočenju fasade in nižja temperatura zunanje površine v zimskem času pomeni idealne pogoje za nastanek alg in plesni.

Hkrati prihaja na fasadni površini do radiacijskega hlajenja v jasnih nočeh in podhladitve površine pod temperaturo ozračja. Ob tem se ustvarja površinska kondenzacija in omočenje zunanjega sloja fasadnega sistema, kar tudi ustvarja boljše pogoje za nastanek alg in plesni.