Najpogostejši način gradnje je še vedno opečna gradnja, pri čemer so zidaki lahko iz polne ali votle opeke. V zadnjem obdobju so v opekarnah razvili tako imenovano termo opeko, ki ji dodajajo žagovino, pri nekaterih vrstah pa tudi papirni mulj. Med žganjem dodatki zoglenijo, na njihovih mestih pa nastanejo žepki, napolnjeni z zrakom. S tem se doseže od 20 do 30 % boljše toplotnoizolativne lastnosti v primerjavi s klasično opeko, kar pomeni, da je treba vgraditi manj dodatne toplotne izolacije. Večji upor toploti pa so dosegli tudi z gostejšim satovjem v notranjosti. Poleg tega je takšna opeka še poroznejša od običajne, zato je njena paroprepustnost večja.

Kljub izboljšanim faktorjem toplotne izolativnosti pa je vgradnja izolacije ne samo priporočljiva, ampak nujno potrebna. Zavedati se moramo, da je funkcija fasadnega sistema tudi prenašanje vseh napetosti, ki se dogajajo na površini zaradi temperaturnih sprememb, preprečevanje toplotnih mostov in hkrati prestavitev točke zmrzišča (točka 0°C) iz konstrukcije v izolacijo. S tem preprečimo propadanje opeke zaradi zmrzovanja vodne pare, ki prehaja skozi stene. Glede na navedene lastnosti opeke lahko uporabljamo vse webertherm fasadne sisteme. Specifične karakteristike glede različne toplotne in zvočne izolativnosti, paroprepustnosti, odpornosti na vlago in končnega izgleda pa ponujajo možnost izbire med njimi.

Razne sanacije, obnove in vzdrževalna dela danes predstavljajo vse večji delež gradbenih del. O sanaciji govorimo, ko gre za objekt, na katerem se kažejo sledi obrabe, problematika vlage, soli, alg, plesni itd. Brez dobro izvedene hidroizolacije so tudi drugi sanacijski postopki praktično brez pomena, kot tudi vgradnja fasadnih sistemov, navkljub temu da je pri nas veliko stavb toplotno še popolnoma neizoliranih. Sanacija je torej razlog tehnične ali estetske narave, včasih pa se zahteva samo obnova po ohranitvi originalnega izgleda. Preden pa izberemo rešitev, pa je potrebno poznati problematiko individualnega objekta:

Vlaga in soli - uničevalci objektov

Vlaga v zid vstopa in po njem potuje na več načinov:

kapilarni vlek vlage
Zelo pogosta težava pri slabo izvedeni hidroizolaciji objekta oziroma odsotnosti le-te. Vlaga se dviga po gradbeni konstrukciji - ponavadi iz zemlje. S seboj prinaša soli in druge škodljive snovi, ki zaradi higroskopične narave učinek skozi čas še potencirajo. Obstaja rešitev za zaustavitev kapilarnega vleka vlage z weber injektirno kremo webertec 946

higroskopičnost
Soli (kloridi, sulfati in nitrati) so higroskopične. V stiku z vlago se transportirajo po gradbeni konstrukciji in ob kristalizacijo povečujejo prostornino. V porah gradbene konstrukcije prihaja do napetosti, ki poškodujejo gradbeno substanco. Kristalizacija pod zaključnim slojem povzroča izbokline in luščenje zaključnega sloja ali barve. Nase zopet vežejo vlago in pospešujejo kapilarni vlek.

Obstaja več vrst soli:

kloridi - solna kislina (lahko kuhinjska sol NaCl). S posipanjem proti zmrzovanju tal povzročimo, da stopljena v vodi prodira v konstrukcijo skozi podzidek.

sulfati - žveplena kislina. Nastaja pri izgorevanju fosilnih goriv, ki vsebujeo žveplo.

nitrati - solitne kisline. Nastajajo pri gnitju beljakovin in živalskih odpadkov. Ob kristalizaciji ustvarjajo volumenski pritisk, ki je primerljiv s povečanjem volumna zaradi zmrzovanja vode, in povzročajo hitro propadanje ter drobljenje gradbene konstrukcije.

• hidrostatični pritisk - voda, ki zaradi nepravilnega odvajanja in nagiba zateka proti gradbeni konstrukciji.
• kondenzacija - voda, ki zaradi podhladitve stene pod temperaturo ozračja vlaži površino stene.

Priporočeni fasadni sistemi
Pred vgradnjo fasadnega sistema je potrebno poiskati povzočitelja vlage in vzroke odpraviti. Največkrat je potrebno na od vlage poškodovanih zidovih poskrbeti za horizontalno in vertikalno hidroizolacijo objekta, določiti vrsto škodljivih soli, celotno obremenjenost ter očistiti soli s pomočjo poroznih sanacijskih ometov, ki zidove kar se da osušijo. Pri tem smo pozorni na zaščito tal s folijo, ki preprečuje, da bi soli iz obremenjenega ometa zašle v zemljo ob objektu.

Po končanem razsoljevanju gradbene konstrukcije, izdelavi hidroizolacije in pregledu ter pripravi podlage, kjer bo vgrajen fasadni sistem, je objekt pripravljen za vgradnjo fasadnega sistema.

Fasadni sistemi, priporočeni za sanacijo in obnovo starih in poškodovanih objektov, imajo skupno lastnost - paroprepustnost. Izolacijsko jedro v kombinaciji z ostalimi sistemskimi materiali zagotavlja maksimalno paroprepustnost in gradbeni konstruciji omogoča enakomerno difuzijo vodne pare skozi ostale elemente sistema.